METEOROLOGIJA > Vremeplov
Slovenija
slovenka:
V sredini februarja leta 1952 je Slovenijo zajelo močno sneženje. Rezultat tega sneženja je najvišja skupna višina snežne odeje, kar jih je bilo kdaj zabeleženih v Sloveniji. To velja predvsem za nižinski svet. Skupna višina snežne odeje je skoraj povsod po nižinah (z izjemo dela Primorske, v dolini Mirne in na Krškem polju) presegla 50 cm. V Ljubljani je bilo tako 15. februarja 146 cm snega, v Bovcu 188 cm, v Ratečah pa 240 cm.
1. Uvod
Med 12. in 15. februarjem leta 1952 je vso Slovenijo zajelo močno sneženje. V teh dneh je padlo v Sloveniji veliko padavin v obliki snega, kar je prineslo marsikje najvišjo opazovano snežno odejo. Sneg je popolnoma ustavil promet, bila je uvedena splošna mobilizacija za čiščenje snega, zaradi teže snega se je podrlo kar nekaj streh, bile pa so tudi žrtve zaradi snežnih plazov.
2. Potek vremena
Obilne snežne padavine med 12. in 16. februarjem so bile posledica nastanka ciklona nad severno italijo in prodora hladnega zraka iz severovzhoda. Na začetku je tudi v nižinah deževalo, v noči od 12. na 13. februar pa je povsod dež prešel v sneg. Ker se je dotok hladnega zraka zgodil iz severovzhodne smeri, je tako dež prešel v sneg v Mariboru že ob 21:30, v Celju ob 0:35, v Ljubljani ob 2:50, v Novem mestu ob 5:10, v Postojni ob 7:50 in v Ajdovščini ob 9:00.
3. Vremenski podatki za Slovenijo
3.1 Snežna odeja
Obilno sneženje med 13. in 15. februarjem je zajelo celotno Slovenijo. Večina postaj je predhodno že imala kar debelo snežno odejo (Bovec 66 cm, Ljubljana 48 cm, Novo mesto 25 cm, Maribor 46 cm, Rateče 90 cm), tako da se je le-ta še odebelila. V poslabšanju je zapadlo od 35 cm v vzhodni Sloveniji do 155 cm na zahodu. V tem padavinskem obdobju je po večini krajev padlo več padavin, kot znaša povprečje za ves februar (od 40 mm na jugovzhodu do nad 250 mm na gorskih pregradah). Tako je v Bovcu padlo 79.5 mm, v Ljubljani 149.0 mm, V Novem mestu 45.5 mm, v Mariboru 65.5 mm in v Ratečah 167.1 mm padavin, večinoma v obliki snega.
V spodnji tabeli je prikazana najvišja skupna snežna odeja in maksimalne višina snega padlega v enem padavinskem dnevu.
skupna ... maksimalna skupna višina snežne odeje
dnevno ... maksimalna višina novega snega v enem padavinskem dnevu
- ... ni podatka
Iz tabele je razvidno, da je bila najvišja skupna višina snežne odeje ob koncu padavinskega obdobja (15.feb.). Maksimalna višina novozapadlega snega pa je bila zabeležena večinoma 14. ali 15. februarja, izjema je le postaja v Murski Soboti, ki je dobila največ padavin že 13. februarja, kar je bila posledica prodora hladnega zraka tistega dne iz severovzhoda.
Še slika maksimalne skupne višine snežne odeje (vir: Furlan Danilo: Snežne padavine v Sloveniji 11.-15. februarja 1952, GZ, l. 1955)
3.2 Zanimivosti
Obilna snežna odeja je popolnoma ohromila promet. V hribovitem svetu so se trgali veliki in obsežni snežni plazovi (smučišče na Rudnem polju pod Viševnikom je nastalo prav zaradi velikega plazu, ki je dobesedno pometel gozd na območju, kjer je sedaj smučišče). V Borjani pri Kobaridu sta dva plaza s pobočja Stola odnesla 10 stanovanjskih hiš in 5 gospodarskih poslopij. Prvi manjši plaz je zahteval tudi dve človeški življenji, pred drugim, večjim plazom pa so se ljudje že umaknili na varno. Zaradi plazov je bilo tudi na Žagi pri Bovcu in v Bovcu 10 smrtnih žrtev, odneslo pa je tudi več hiš. Na Krasu se je ob menjavanju snega in dežja pojavil tudi zelo močan žled, ki je naredil veliko škode.
Snežna odeja se je v velikem delu Slovenije (izjema sta jugovzhodna Slovenija in del Primorske) zadržala do še v drugo polovico meseca marca.
Članek v Slovenskih novicah: http://skokus.fmslo.net/Vreme/snezenje19524.jpg
--- Quote ---14.2.1952 – Že drugi dan je v večjem delu Slovenije močno snežilo. Do 7. ure zjutraj je v Bohinju zapadlo 80-100 cm, na Bovškem okoli 80 cm, drugod v hribovitem delu zahodne Slovenije 50-100 cm in v Ljubljanski kotlini 40-70 cm novega snega v 24 urah.
--- End quote ---
--- Quote ---15.2.1952 – Marsikje v zahodnem in osrednjem delu Slovenije je bila zabeležena najvišja snežna odeja v 20. stoletju. V Ljubljani so izmerili 146 cm, v Žireh 176 cm, na Bledu 180 cm, v Bovcu 188 cm in v Stari Fužini v Bohinjski dolini 263 cm snega. Na Gomancah pod Snežnikom je do 7. ure zjutraj v 72 urah padlo kar 373 mm padavin.
--- End quote ---
Viri podatkov:
Slovenske Novice
Furlan Danilo: Snežne padavine v Sloveniji 11.-15. februarja 1952, GZ, l. 1955
Trontelj Miran: Visoke snežne odeje v Sloveniji in vzroki za njihov nastanek, Razprave – papers, št. 2, l 1978
Trontelj Miran: Kronika izrednih vremenskih dogodkov XX. Stoletja, l. 1997
http://www.wetterzentrale.de
http://meteo.arso.gov.si/met/sl/
slovenka:
V mraziščih na Komni je bila po treh letih sistematičnih meritev ponovno izmerjena najnižja temperatura v Sloveniji. Dosedanje raziskave kažejo, da v slovenskih mraziščih temperatura vsako leto pade pod –30ºC, glede na meritve, ko smo 9. januarja zjutraj izmerili –49,1ºC, pa je vse bolj očitno, da temperature lahko padejo celo pod –50ºC.
Vremenska situacija:
Letošnji januar se je po nižinah začel z razmeroma mrzlim zimskim vremenom, ki je po dveh milih zimah živo srebro marsikje v nižinah zopet potisnil pod –15 °C. Meritve temperature zraka, ki jih zasebna skupina raziskovalcev mrazišč Slovenskega meteorološkega foruma v sodelovanju z Oddelkom za geografijo ljubljanske Filozofske fakultete in Gozdarskim inštitutom Slovenije sistematično opravlja od leta 2005, so znova privedle do izmere rekordno nizke vrednosti. Ko je bilo 2. marca 2005 izmerjenih –41,1 °C, 25. januarja 2006 pa –41,7 °C (o tem smo poročali tudi v prilogi Znanost), je tokrat temperatura v mrazišču Mrzla Komna 9. januarja padla še bistveno nižje. Za najnižjo izmerjeno temperaturo v alpskem prostoru še vedno velja tista iz avstrijskega mrazišča Grünloch (1270 m), kjer so leta 1932 izmerili –52,6 °C; v švicarskem mrazišču Glattalp (1850 m) so februarja 1991 namerili –52,5 °C.
Najhujši mraz je na dnu
Po večletnih sistematičnih meritvah v številnih mraziščih po Sloveniji in sodelovanju s tujimi raziskovalci smo razvili in postavili temelje metode meritev v odročnejših mikrolokacijah – mraziščih. V nekaterih mraziščih tako že četrto zimo zapored merijo samodejni registratorji temperature zraka in klasični minimalni termometri. Merilne naprave so nameščene v posebne zaklone, ki so bili razviti prav za tovrstne meritve. Ker samodejni digitalni registratorji merijo temperaturo zraka s časovnim korakom 15 minut, imamo poleg najnižjih vrednosti vpogled tudi v dinamiko ohlajanja. Natančnost samodejnih digitalnih registratorjev je pri nizkih temperaturah razmeroma majhna (pri temperaturi –40 °C po zagotovilih proizvajalca znaša napaka od –0,9 do +1,6 °C), zato smo poleg njih namestili še klasične minimalne termometre z natančnostjo 0,3 °C. Zakloni, ki se razlikujejo od standardne meteorološke hišice, k napaki minimalnega termometra prispevajo kvečjemu 0,8 °C.
Najnižje temperature so bile pri nas izmerjene v mraziščih. Bistvena značilnost mrazišč je konkavna reliefna oblika, ki omogoča stekanje hladnega zraka s pobočij in njegovo nadaljnje ohlajanje. Lahko so manjših dimenzij, kot so na primer vrtače, poznamo pa tudi večja mrazišča, kot so uvale in kraška polja (najbolj znano pri nas je Babno Polje), alpske krnice, kraške udornice, konte ter drage. Za mrazišča je v jasnih in mirnih nočeh značilen pojav izrazitega jezera hladnega zraka. Takrat je na dnu mrazišča lahko več kot 30 °C hladneje kot na višjih pobočjih in zunaj mrazišča.
Dosedanje meritve na Komni
Potem ko je dr. Matej Ogrin 2. marca 2005 v mrazišču Mrzla Komna (1592 m) na Lepi Komni izmeril do tedaj rekordnih –41,1 °C, je bilo v začetku decembra istega leta za meritve na Komni izbranih več različnih mrazišč. Že konec januarja 2006 so naprave v mrazišču Mrzla Komna zabeležile novo najnižjo temperaturo; klasičen minimalni termometer je zabeležil –41,7 °C. V poletnem času smo zaradi primerljivosti meritev in sledenja mednarodno veljavnim standardom Svetovne meteorološke organizacije v enem od mrazišč namestili meteorološko hišico. S tem smo zagotovili primerljivost z meritvami na uradnih meteoroloških postajah. V zimah 2006/2007 in 2007/2008 zelo nizkih temperatur nismo zabeležili. Sicer se je večkrat ohladilo pod –30 °C, toda za padec do štirideset in več stopinj Celzija pod ledišče ni bilo pravih pogojev.
Ameriški meteorološki model GFS je že v nedeljo, 4. januarja, kazal na izjemne razmere v noči z 8. na 9. januar. Po prehodu hladne fronte naj bi nad naše kraje s šibkimi do zmernimi vetrovi pričel dotekati zelo suh in hladen zrak, kar je obetalo hud mraz v sredogorskih mraziščih. Za odpravo oz. lov na hud mraz se je v okviru Slovenskega meteorološkega foruma odločila skupina »mraziščarjev«, kakor sebe imenujemo ljubitelji ekstremno nizkih temperatur v naših mraziščih.
Mraziščarji na delu
Na Komno smo prispeli v večernih urah 8. januarja. Pri Domu na Komni je bilo okoli –16 °C, v bližnjem mrazišču Luknja pa po osmi uri zvečer že –286 °C. Naslednji dan smo se še pred vzidom Sonca odpravili na Lepo Komno, v običajno najhladnejše mrazišče Mrzla Komna. Na Planini na Kraju ter pod Turškimi vratci, kjer se stikata Lepa in Spodnja Komna, je bilo na določenih mestih precej vetrovno. Pobočni nočni veter oziroma gornik, ki z Lepe Komne dovaja nad tlemi ohlajeni zrak, je bil tokrat pri –16 °C nenavadno močan, kar je naznanjalo izjemne razmere v Mrzli Komni. Že precej nad dnom mrazišča je temperatura začela hitro padati in postalo je jasno, da je minula noč prinesla nov rekord. Na dnu mrazišča je termometer 180 cm nad tlemi malo po osmi uri zjutraj kazal kar –43 °C. Minimalni termometer, ki označuje najnižjo zabeleženo temperaturo za neko obdobje, je za minulo noč pokazal neverjetnih –49,1 °C! Navdušenje ob novem neuradnem slovenskem rekordu je bilo nepopisno. Hud mraz je vztrajal vse dopoldne, saj smo nekaj po 10. uri v mrazišču Luknja ter sredi dneva v mrazišču na planini Govnjač namerili še vedno zelo mrzlih –36 °C.
Kako so nastale razmere za tako nizko temperaturo
[size=85]Med višino 1260m in 1600m začne vlažnost pospešeno upadati[/size]
Izjemno nizka temperatura v Mrzli Komni v noči z 8. na 9. januar je bila posledica zelo ugodnih vremenskih in snežnih razmer. V višinah je bil hladen in zelo suh zrak, ki je omogočal močno nočno ohlajanje. Infrardeče sevanje ozračja, ki ponoči uravnoveša infrardeče sevanje tal, se s padajočo temperaturo in vlažnostjo zmanjšuje, kar pomeni nižjo ravnovesno temperaturo. Debela in na vrhu rahla snežna odeja, ki je prekrivala Komno, je hkrati odličen izolator in sevalec, zato se je izguba toplote s sevanjem skoraj v celoti prenesla na zrak v mrazišču. Na intenzivnost tega procesa kaže tudi lokalni nočni veter z Lepe na Spodnjo Komno. V noči rekorda je ta veter povsem prevladal nad šibkim vetrom vzhodnih smeri v prostem ozračju. Ker je meja zelo suhega zraka v višinah in bolj vlažnega spodaj potekala ravno na višini Komne, so bile razmere v posameznih mraziščih precej različne. Tako je bila v Luknji, 160 m nižje od Mrzle Komne, minimalna temperatura »le« –39,6 °C, na planini Pečana pod Ratitovcem pa –33 °C. Temperaturni potek v slednjem mrazišču kaže na kratek, a izrazit temperaturni minimum, kar pojasnjuje 6 °C višjo temperaturo v Mrzli Komni kmalu po vzidu Sonca glede na minimum pretekle noči. Enako sliko kažejo tudi podatki z mrazišča na Jelovici in italijanskih Alp, kjer je bila rekordno nizka temperatura –43,8 °C zabeležena že ob treh zjutraj. Ozračje nad mrazišči se je v poznih jutranjih urah ogrelo, relativna vlažnost se je povečala in posledično se je zaradi večjega sevanja ozračja tudi v mraziščih temperatura dvignila.
[size=85]Izjemna majhna vlažnost na Kredarici in Voglu je eden pogojev za izjemno nizke temperature[/size]
Štiri leta so za proučevanje klimatskih lastnosti nekega območja zelo kratko obdobje, saj v klimatologiji kot referenčen niz velja 30-letno obdobje. Sploh pa to velja, če imamo v mislih ekstremne vrednosti, ki se pojavljajo redko. Za vse tri izmerjene rekordne vrednosti v tem obdobju velja, da je prišlo sicer do součinkovanja zelo ugodnih pogojev za pojav izrazitih minimumov, ampak še zdaleč ti pogoji niso bilo idealni in »neponovljivi«. V obdobju zadnjih 30 let so se kar nekajkrat pojavili bolj ugodni pogoji, kot so bili 9. januarja letos, kar kaže na to, da temperature v gorskih mraziščih Slovenije lahko padejo tudi pod –50 °C. Že izmerjeni minimum pa postavlja nekatera temeljna spoznanja o klimatologiji v Sloveniji v povsem nov okvir.
Gregor Vertačnik univ. dipl. meteorol., Urad za meteorologijo, Agencija RS za okolje
Iztok Sinjur dipl. inž. gozd., Gozdarski inštitut Slovenije
Dr. Matej Ogrin Oddelek za geografijo Filozofske fakultete v Ljubljani
VIR:Delo
slovenka:
23. avgusta 1986 je pri hribu Javornik nad Hotedršico nastal tornado. Od tam je vrtinčast vihar potoval čez Hotedršico, Žibrše, Spodnjo Zaplano in čez Ljubljansko barje do naselja Tomišelj. Tornado je nastal ob prehodu večerne hladne fronte okoli 18:00 ure. Pas opustošenja je bil dolg kar 34km, širok pa okoli 100 metrov. Ozko in dolgo območje opustošenja je poleg dejstva, da so bila na ravnem zemljišču drevesa podrta v nasprotnih smereh (celo 180-stopinjski kot med podrtima drevesoma), glavni znak, da je res šlo za tornado. Na prizadetem območju ni bilo nobenih meritev vetra, kot viharni veter nad 8bf (62km/h) pa so ga meteorološki opazovalci opredelili na meteoroloških postajah Idrija, Hotedršica, Rovte, Logatec, Šentjošt nad Horjulom, Vrhnika in na večini postaj na Ljubljanskem barju. Hitrost vetra v samem vrtincu je bila ocenjena po dveh metodah. Po prvi metodi velja odvisnost med rotacijsko hitrostjo in hitrostjo gibanja vrtinca. Velja, da je rotacijska hitrost do šestkrat večja od hitrosti gibanja vrtinca (velja za vrtince kjer podrta drevesa ležijo navzkriž). Vihar je za celotno pot po izjavah očividcev in iz znanih primerov iz literature potreboval od pol ure do ene ure, torej se je vrtinec gibal s hitrostjo med 32 in 58km/h. Torej je veter v vrtincu dosegal hitrost od 216 do 360 km/h. Tudi po drugi metodi, ki je upoštevala kakšna sila je potrebna, da se zlomi drevo določenih dimenzij, so vetrovi dosegli hitrost vsaj 216km/h.
Posledice tornada (foto: Miran Trontelj).
Posledice tornada (foto: Miran Trontelj).
Obseg škode je bil neverjetno omejen, zato pa je bila škoda ponekod izredno velika: hiše brez ostrešja, porušeni zidovi in dimniki, nekatera ostrešja je odneslo celo 200m stran od hiš. Največja škoda je bila v Hotedršici, saj je tam tornado potoval čez strnjeno naselje. Sicer je bila glede na velikost naselja največja škoda ugotovljena v zaselku Jelovec na Spodnji Zaplani.
Zemljevid poti tornada (vir: revija UJMA).
Fotografija, slikana z Zaplane, kaže del opustošenega območja. Pot tornada se vsaj na sredini fotografije ujema s pasovi mladega in svetlejšega listnatega gozda. Temenjši iglasti gozd je bil v glavnem povsem uničen.
Središče tornada je zgrešilo območje sedanje meteorološke postaje Zaplana za okoli 100m. S klasičnim barometrom je bil zabeležen izreden padec zračnega pritiska.
Po tornadu je barometer na fotografiji kazal vrednost približno 970hPa (kazalec levo spodaj). Barometer je še vedno v uporabi in kaže dokaj podobne vrednosti zračnega pritiska kot novi elektronski barometer.
Na območju meteorološke postaje je pihal orkanski jugovzhodni veter, kar gre sklepati predvsem na podlagi podrtega drevja, od kod so letele veje po zraku in v katero smer so imele mlajše smreke svoje vrhove zvite praktično do tal. V tistem času so bila drevesa seveda olistana, po viharju so bile hišne fasade povsem prekrite z listjem. Pred neurjem je bilo opaženih nenavadno veliko divjih živali, ki so nevarnost oz. velike barične spremembe očitno začutile že nekoli prej. Vrsta dogodkov nakazuje, da posebnih opozorilnih znakov pred neurjem ni bilo in da se je vse skupaj odvijalo zelo hitro. Tako je vihar ljudi presenetil sredi najrazličnejših opravil.
Znano je sicer nekaj podrobnosti o vremenu za tisti dan. Predvsem ni bilo pretirano vroče. Glede na meteorološke postaje Rovte, Vrhnika in Planina pri Rakeku je bila na Zaplani najvišja dnevna temperature 25°C, pihal je jugozahodni veter, ob 15:00 uri popoldne pa je bilo že pretežno oblačno vreme. Ozračje je bilo izrazito vlažno, kar je razvidno tudi iz podatkov radiosondažnega balona, spuščenega iz Vidma v sosednji Italiji.
Leva črta (temperatura rosišča) in desna črta (temperatura zraka) sta po celi atmosferi precej skupaj, kar pomeni da je bila relativna vlaga zelo visoka. Po celotni višini je zelo konstantno pihal jugozahodni veter (vir: univerza Wyoming).
Pogled z Zaplane proti Hotedršici 19.avgusta 2006, ko je bilo vreme podobno kot leta 1986; jugozahodni veter je iz Sredozemlja dovajal veliko vlage, zato se proti zahodu ne vidi niti 600m višjega Javornika nad Hotedršico. Fotografirano je v podobnem času, kot je nastal tornado. Zaradi določenega kota sonca je na zahodu sicer velika oblačna gmota slabo opazna.
Satelitska slika, posneta nekoliko pred viharjem (vir: NEODAAS).
Na sliki sta vidni dve supercelični nevihti. Ena od celic je nato potovala proti Notranjski, nato pa se nad Hotedršico, kjer se relief močno zniža in razširi, ponovno okrepila. Hladna fronta je sicer potovala v smeri severozahod-jugovzhod, neurje pa v smeri proti severovzhodu v skladu z vetrovi pri tleh. Po nekaterih podatkih za tisti dan obstajajo radarske meritve padavin, vendar je zanimivo, da po radarskih posnetkih nevihtne celice niso bile ekstremno močno razvite. Očitno se je glavnina dogajanja zgodila v nižjih plasteh ozračja. V povprečju je padlo 25mm dežja, je pa vprašljiva kakovost meritev na meteoroloških postajah, ki jih je tornado neposredno prizadel. Na nobeni od okoliških meteoroloških postaj ni bila zabeležena toča.
Še dvajset let po tornadu so v naravi vidne posledice. Zahodno od Jezerca na Zaplani so še danes vidni pasovi, kjer ni mogoče najti večjega drevesa. Čez omenjeno območje je šlo jedro vrtinca in dokončno je bilo potrebno posekati prav vsa drevesa. Danes tam rastejo predvsem mlada listnata drevesa, na obeh robovih teh pasov pa še vedno raste smrekov gozd, ostanek nekdanjih smrekovih sestojev.
Na območju največjih učinkov viharja rastejo danes med starejšim smrekovim gozdom zgolj mladi listavci.
Na območju Jezerca so opazne nekdanje poseke po viharju (sredina fotografije).
Nemogoče si je zamisliti, kakšno škodo bi vihar take vrste povzročil v današnjem času. Dejstvo je, da je bilo leta 1986 območje opustošenja manj poseljeno, kot je danes. Še posebno katastrofalne posledice pa bi bile, če bi se tornado tako kot leta 1986 pojavil ravno na soboto. Pri tem še posebno dobro velja izrek, da “tam, kjer nič ni, še ujma ne vzame”!
Dodatne informacije:
Revija UJMA – http://www.slometeo.net/zaplana/blog/wp-content/uploads/2010/08/tornado1986.pdf
Naš časopis in Logaške novice – http://www.slometeo.net/zaplana/blog/wp-content/uploads/2010/08/tornado1986clanki.pdf
Viri podatkov:
- digitalni arhiv meteoroloških podatkov ARSO-meteo.si
- arhiv radiosondaž na spletnih straneh Univerze v Wyomingu
- arhiv satelitskih slik NEODAAS
- revija UJMA
slovenka:
Februar je poznan po obilnem sneženju in tako so tudi v začetku februarja 1999 Slovenijo prizadele obilne snežne padavine. Ponekod je zapadlo tudi več kot en meter novega snega, sneg je za več dni ohromil promet in življenje, številni kraji so bili odrezani od sveta in brez elektrike.
Vremenska situacija
V začetku februarja 1999 je nad severovzhodno Evropo nastalo globoko in obsežno ciklonsko območje, nad Alpe je z močnimi severnimi do SZ vetrovi pritekal hladen in vlažen zrak. V Nemčiji, Avstriji in na Češkem so pihali orkanski severozahodni vetrovi, ki so povzročili veliko škodo. Na severni strani Alp je tudi močno snežilo, Finsko in severovzhod Evrope je zajel polarni mraz. V soboto 6.2. je naše kraje ob močnih SZ vetrovih hitro prešla hladna fronta, a večjih padavin ni povzročila. Nova hladna fronta se je že naslednji dan od severa bližala Alpam in nas prešla v noči na ponedeljek 8.2.1999, ko je nad severnim Jadranom nastal tudi sekundarni ciklon.
V torek se je od severa Alpam bližal nov ciklon, ki se je v noči na sredo 10.2. pomaknil v severno Sredozemlje in se še poglobil. S sabo je z JZ vetrovi prinašal zelo vlažen zrak, v njegovem zaledju pa je od severa pritekal mrzel polarni zrak. Ciklon se je v sredo čez dan preko Jadrana pomikal proti JV.
V naslednjih dneh je nad srednjo Evropo nastal anticiklon, nad Sredozemljem pa je še vztrajalo ciklonsko območje, ki je predvsem na Balkanu še povzročalo padavine.
Potek vremena
Prva v seriji hladnih front je Slovenijo prešla v soboto 6.2.1999 dopoldne, a jo je zaradi SZ višinskih vetrov le preskočila, za njo pa so zaradi mrzlega zraka v višinah nastajale snežne plohe, čeprav je bilo po nižinah še dokaj toplo s temperaturami med 5 in 8°C.
V nedeljo 7.2. se je pred novim poslabšanjem ponovno pooblačilo, zapihal je tudi močan jugozahodnik, zato so predvsem v vzhodni Sloveniji temperature poskočile in presegle 10°C. Vremenoslovci so za naslednjo noč napovedovali prehod hladne fronte z manjšimi padavinami, kar pa se je kmalu izkazalo za napačno. Hladna fronta je Slovenijo res dosegla v večernih urah. Z nastankom sekundarnega ciklona v Jadranu pa se je nad JV in južno Slovenijo formiralo nevihtno jedro. Meja sneženja se je hitro spustila do nižin in v naslednjih urah je sledil močan snežni metež, ki je v JV Sloveniji povsem ohromil promet. Do ponedeljkovega jutra, ko so padavine že ponehale, je v Kočevju zapadlo 35 cm snega, na Lisci 45 cm, v Novem mestu 27 cm, na Gorenjskem in Štajerskem pa le nekaj centimetrov. Več kot 40 cm snega je zapadlo v goratih predelih JV Slovenije. Težak sneg je podrl precej daljnovodov in dreves. Močno sneženje je na severni strani Alp, v Nemčiji in na Nizozemskem povzročilo številne težave v prometu in oskrbi z elektriko.
Izboljšanje vremena je bilo le kratkotrajno, že naslednje jutro, 9.2.1999 se je od zahoda ponovno pooblačilo in rahlo sneženje se je čez dan že širilo proti vzhodu. Padavine je povzročal vlažen jugozahodnik, ki se je krepil pred hladno fronto. Tudi na Dolenjskem je sprva rahlo snežilo, ob dotoku toplega zraka v višinah pa je sneg na JV Slovenije prešel v dež, medtem ko se je sneženje v zahodni Sloveniji še okrepilo, tako da je do večera zapadlo že približno 20 cm novega snega. Hidrometeorološki zavod Slovenije je izdal opozorilo za obilne snežne padavine. Hladna fronta nas je dosegla v prvem delu noči na sredo, 10.2.1999. Dež je povsod prešel v sneg in se ob poglobitvi ciklona nad severno Italijo in Jadranom še okrepil. Izjemno močno je snežilo vse do jutra, ko je Slovenija doživela popoln infarkt. Po podatkih HMZ je samo čez noč največ snega zapadlo na območju Ljubljane, na Celjskem, v Zasavju in Predalpskem hribovju. Na Gorenjskem ga je zapadlo okoli 50 cm, v Ljubljani 40 cm, v Celju kar 58 cm, v Mariboru in Murski Soboti 25 do 30 cm, v Novem mestu 30 cm, v hribovitih predelih pa večinoma od 60 do 100 cm. In to vsega v 12 urah. Sneženje je bilo zelo silovito, sneg je bil sprva moker, nato pa suh, tako da je primrznil na drevje in povzročil obsežne snegolome. Tako močnega sneženja v Sloveniji ni bilo že od januarja 1987, v februarju pa je tako močno snežilo še leta 1969 in 1952.
Sneženje je v sredo čez dan oslabelo in v zahodni Sloveniji tudi ponehalo. Na Primorskem je pihala močna burja v sunkih do 120 km/h, ki je delala snežne zamete. Zvečer in v noči na četrtek 11.2.1999 je v vzhodni Sloveniji spet nekoliko močneje snežilo in zapadlo še dobrih 10 cm snega. Nato je sneženje ponehalo in delno se je začelo jasniti.
V četrtek zjutraj je bila tako Dolenjska pokopana pod okoli 60 cm debelim snegom, ki je bil spodaj moker, na vrhu pa suh. Približno toliko snega je bilo v tudi Ljubljani, Celju in na Brniku, okoli 80 cm v Kočevju, do 40 cm v Posočju in okoli 30 cm v Mariboru in v Prekmurju. V Julijcih je zapadlo okoli 90 cm snega, največ pa v hribovitih predelih Notranjske in na Celjskem, tudi do 120 cm. Temperature v notranjosti Slovenije so bile tistega dne okoli –2°C, temperatura na Kredarici pa se je spustila do -21°C.
V naslednjih dneh se je nad srednjo Evropo zgradil anticiklon, nad Sredozemljem pa se je še vedno zadrževalo ciklonsko območje. Na Primorskem je pihala burja, v notranjosti Slovenije pa je spet občasno rahlo snežilo, vendar so bile količine novega snega majhne.
»Narobe pravljica v belem«
Slovenija je v tem sneženju doživela popoln infarkt. »Narobe pravljica v belem« je naslednji dan časopis Delo z velikimi črkami na prvi strani poročal o težavah s snegom po Sloveniji.
Predvsem ponoči in dopoldne so bile številne ceste neprevozne, zaprta so bila letališča, šole, trgovine, zdravstveni domovi, banke, pošte in bencinske črpalke, saj je bilo občasno brez elektrike pol Slovenije. Najhuje jo je odnesla Dolenjska, kjer so izpadli vsi glavni daljnovodi in je bila brez elektrike neprekinjeno 9 ur, v glavnem pa kar 18 ur. Bela Krajina, kjer je v višjih legah zapadlo kar 120 cm snega, je bila ves dan popolnoma brez elektrike. Na vrhuncu težav je bilo tako na območju Elektra Ljubljana brez elektrike kar 80.000 odjemalcev od skupno 280.000. Zaradi izpadov elektrike tudi ni bilo vode in telefonskih zvez, obstale so številne tovarne in javne službe.
Cestne in elektro službe so mobilizirale vse sile, da bi odpravile posledice. V mestih je bilo mnogo ulic neprehodnih, kjer pa so sneg le odmetali, so kupi segali do neba. Potem ko je bil ves cestni in železniški promet dopoldne popolnoma paraliziran, se je popoldne stanje začelo izboljševati. Še vedno pa so bile zaprte številne stranske ceste, ker je nanje padlo drevje. Na Celjskem, kjer je zapadlo med 70 in 130 cm mokrega snega, so bili številni kraji odrezani od sveta, v Ljubljani so se vrstili izpadi elektrike, krizni štab Civilne zaščite je opozoril, da sneg grozi starejšim hišam v starem mestnem jedru in pa tudi nadstreškom na avtobusnih postajališčih. Zaradi zastojev na cesti je bila marsikje ohromljena preskrba s kruhom in drugimi življenskimi potrebščinami. Sneg je povzročal težave tudi ob morju, kjer so največ težav povzročali vozniki tovornjakov, ki so kljub prepovedi silili v klance in jih zablokirali.
Poleg tega je Delo poročalo še, da so vlaki po Sloveniji zamujali več kot dve uri, če so sploh lahko vozili. Ker ni bilo elektrike, so vozile le dizelske lokomotive.
V snegu so obtičali tudi šolarji, zato je bilo predvsem v celjski in novomeški regiji zaprtih nekaj šol. Tudi iz ljubljanskega Kliničnega centra so zaradi številnih padcev na zasneženih pločnikih poročali o veliki gneči. Težave s snegom niso bile odpravljene v enem dnevu, ampak je čiščenje ulic, stranskih cest in odvažanje velikih kupov snega trajalo še ves teden. Prav tako so imeli ogromno dela delavci Elektra, da so popravili daljnovode. Ponekod v odročnih predelih so čakali še ves teden, da so ponovno dobili elektriko.
Vreme po Sloveniji 10.2.1999 ob 7. uri s podatki o količini novozapadlega snega v zadnjih 12 ali 24 urah
slovenka:
Po relativno toplem decembru in prvih 26 dni januarja, ko je povprečna temperatura v Ljubljani znašala +2.6 °C, se je konec januarja močno ohladilo, sledil pa je eden najhladnejših februarjev, saj je srednja februarska temperatura zraka v Ljubljani znašala -7.8 °C!
1. Uvod
Značilnost zime 1955/56 je zelo topla prva tretjina zime in ekstremno mrzel februar. Temperature so sredi februarja tudi ob morju spustile pod -10 °C. S tem je bil dan tudi pogoj za močno pozebo oljk v primorju.
2. Potek vremena v Evropi in vremenska situacija
Konec februarja se je nad Evropo formirala blokada, ki je prinesla izjemen mraz.
Situacija, ki je prevladovala večino januarja 1956 je bila podobna tej z dne 21.januarja; v območju Skandinavije in britanskega otočja so se gibala jedra nizkega zračnega pritiska, naši kraji pa so bili pod vplivom azorskega anticiklona, ki je prinašal toplo vreme z občasno inverzijo.
Ohladitev se je začela v noči med 28. in 29. januarjem, z blagim brezpadavinskim vdorom hladnega zraka:
[size=85]V zaledju proti severo-vzhodu je dobro vidna zaloga hladnega zraka, ki se je začela spuščati proti jugu.[/size]
V začetku februarja se je formiralo odcepljeno jedro hladnega zraka nad Nemčijo in vzhodno Rusijo, hkrati pa je nad Skandinavijo vdrl topel zrak z juga. S tem se je nad našimi kraji vzpostavila meridialna cikulacija, ki je prekinila zahodni tok zraka in začela dovajati hladen zrak direktno iz severa in vzhoda:
Dne 8.februarja se je začel vdor najhladnejšega zraka, temperature so naslednjega dne v notranjosti Slovenije ostale večinoma pod -10 °C, naslednji dan pa je Slovenijo zajelo sneženje, kjer je npr. v Ljubljani močno snežilo pri temperaturah pod -10 °C, zapadlo pa je preko 20 cm snega na večinoma kopna tla.
Na Primorskem in višjih, vetru izpostavljenih legah je bila tega dne dosežena minimalna temperatura v mesecu, na Primorskem pod -12°C, drugod od -18 do -25 °C.
Sledilo je obdobje relativno mrzlega vremena, z občasnim sneženjem, mraz pa je bil najhujši v noči med 14. in 15. februarjem, ko so bile večinoma dosežene najnižje temperature, v nekaterih primerih tudi pod -30 °C.
Na karti za 15. februar je tudi že opazen topel zrak, ki se zajeda globoko na sever, jedro hladnega zraka pa je začelo počasi slabeti, tako da je na zadnji dan februarja temperatura po nižinah že dosegala okoli +10 °C
3. Vremenski podatki za Slovenijo
Potek temperature v zimi 1955/56 je prikazan v spodnjem grafikonu, kjer je podan potek povprečne in ekstremne dnevne temperature zraka za meteorološko postajo Ljubljana – Bežigrad. Iz tega je razvidna močan padec temperature konec januarja. Temperatura do 28. januarja sploh ni padla pod -5 °C!
Tudi drugod po Sloveniji je bil potek temperature podoben. V februarju 1956 so bili ponekod zabeleženi tudi ekstremni minimalne temperature po drugi svetovni vojni. Velika količina podatkov za 105 takrat delujočih uradnih meteoroloških postaj je prikazana v spodnji tabeli.
TEMPERATURA ZRAKA V FEBRUARJU 1956
NV....nadmorska višina
Tpov....povprečna mesečna temperatura zraka
Tmin....absolutna minimalna temperatura zraka
dat.....datum absolutne minimalne temperature zraka
TM....povprečna mesečna maksimalna temperatura zraka
Tm....povprečna mesečna minimalna temperatura zraka
Tm0....št.dni s Tmin< 0ºC
TM0....št.dni s Tmax> 0ºC
Tm-10....št.dni s Tmin < -10ºC
V Babnem polju je bilo tako 15. in 16. februarja izmerjena najnižja uradna temperatura v Sloveniji: -34.5 °C, pod -30 pa je bilo tudi na Rudnem polju (-32.6), v Postojni (-30.5), na Rakitni (-34.0), v Kočevju in Slovenski vasi (-31.2). Ob morju so bile temperature pod -12.5 °C, drugod v notranjosti Slovenije pa med -20 in -30 °C.
3.1 Zanimivosti
Največjo zanimivost te zime oz. prodora hladnega zraka je poleg zelo nizkih temperatur tudi dokaj obilno sneženje pri zelo nizkih temperaturah. Spodaj je graf temperatur, dnevne višine padavin in skupne snežne odeje za meteorološko postajo Ljubljana za obdobje 10. do 20. februarja, ko je snežilo tudi pri temperaturah pod -10 °C!
Viri podatkov:
Meteorološki godišnjak 1955, 1956
Danilo Furlan: Temperature v Sloveniji, l. 1965
http://www.wetterzentrale.de/
Navigation
[0] Message Index
[#] Next page
Go to full version