METEOROLOGIJA > Vremeplov

Slovenija

<< < (5/5)

slovenka:
3.2. 1929 – Zjutraj je bilo marsikje v notranjosti Slovenije izjemno mrzlo. V Kranju je minimalni termometer pokazal -26,0 °C, v Gornjem Lenartu se je nočno padanje temperature ustavilo pri -25,8 °C, na Bledu so namerili -24,4 °C in v Ljubljani -22,4 °C. Ob 7. uri zjutraj so v Dolenjem Medvedjem selu pri Trebnjem izmerili izjemno nizkih -33,1 °C, v Kamniku je bilo -27,0 °C in v Laškem -26,4 °C.

slovenka:
4. 2. 1929 – Jutro je bilo v notranjosti Slovenije zelo mrzlo. V Babnem Polju je bila najnižja temperatura -30,2 °C, v Kranju in Gornjem Lenartu so namerili -26,0 °C, v Kočevski Reki -25,2 °C in v Ljubljana -21,8 °C.



4. 2. 1963 – Vso Slovenijo z izjemo dela Vipavske doline je prekrivala snežna odeja, ki je bila večinoma neobičajno debela. Na Vojskem nad Idrijo je višina snega znašala kar 180 cm, v Žireh so namerili 89 cm, v Podgradu pri Ilirski Bistrici 75 cm, v Kranju 74 cm, v Senožečah 63 cm, v Celju 59 cm, v Strunjanu 20 cm in v Neblem v Goriških brdih 12 cm snega.

slovenka:
8. 2. 1969 - V notranjosti Slovenije je zmerno do močno snežilo, ponekod je do naslednjega jutra zapadlo več kot pol metra snega. Na Gomancah pod Snežnikom so izmerili 80 cm, v Ratečah in Črni vasi na Ljubljanskem barju 58 cm, na Letališču Brnik 56 cm, v Ljubljani in Idriji 50 cm ter v Logatcu in Dolenjskih Toplicah 49 cm novega snega.

slovenka:
9. 2. 1986 – V notranjosti Slovenije je snežilo, najmočneje na območju vzhodnih Karavank, Kozjaka in Pohorja. Do jutra naslednjega dne je v 24 urah v Podlipju na Kozjaku zapadlo kar 90 cm, v Podpeci na Koroškem 75 cm, v Gradišču pri Slovenj Gradcu 73 cm, na Kozjem Vrhu v Dravski dolini 70 cm in na Ravnah na Koroškem 51 cm snega.

slovenka:
10. 2. 1942 – Sneženje v notranjosti Slovenije je čez dan večinoma ponehalo, naslednje jutro je bila v nižjih predelih osrednje in jugovzhodne Slovenije izmerjena najvišja snežna odeja v zimi 1941/42. V Pleskem pri Hrastniku in v Kostanjevici na Krki so namerili kar 94 cm, v Kočevju 85 cm, v Dolenjem Medvedjem selu pri Trebnjem 78 cm in v Ljubljani 75 cm snega.





10. 2. 1956 – Zlasti čez dan je bilo nenavadno mrzlo. Na Kredarici se temperatura ni povzpela nad -23,6 °C, na Rakitni je bila najvišja temperatura le -16,0 °C, v Postojni -14,3 °C, na Zgornjem Jezerskem -14,2 °C, v Celju -13,1 °C, v Murski Soboti -12,5 °C, v Ajdovščini -8,4 °C in v Kopru -6,4 °C.



10. 2. 1999 – Zelo obilno sneženje, ki je bilo v večjem delu Slovenije najmočnejše v pretekli noči, je čez dan oslabelo in večinoma ponehalo. V drugem delu noči je tudi na Dolenjskem, kjer je prej deževalo, ob dotoku hladnejšega zraka v višinah dež prešel v sneg. Snežna odeja se je v notranjosti Slovenije v tem sneženju večinoma odebelila za okoli pol metra, ponekod pa za več kot en meter. V Mrzli Rupi nad Idrijo so naslednje jutro izmerili 120 cm višjo snežno odejo kot 48 ur prej, v Javorniškem Rovtu je razlika znašala 114 cm, v Črnem vrhu nad Polhovim Gradcem 106 cm, na Kredarici 95 cm, na Lisci 79 cm,v Škofji Loki 78 cm in v Dobličah pri Črnomlju 54 cm. Na Ambrožu pod Krvavcem se je v samo 24 urah, do jutra 10. februarja, višina snega povečala kar za 103 cm, v Gornjem Gradu za 69 cm, v Celju za 63 cm, v Cirkulanah pri Ptuju za 51 cm, v Šmartnem pri Slovenj Gradcu za 50 cm in v Ljubljani za 47 cm. Marsikje je bila nenavadno velika tudi 48-urna višina padavin; v Črnem vrhu nad Idrijo 140 mm, v Otoku pri Cerknici 132 mm, v Poljanah nad Škofjo Loko 124 mm, v Šmarju-Sapu 118 mm, v Dobličah pri Črnomlju 113 mm in v Kranju 97 mm.

Navigation

[0] Message Index

[*] Previous page